Razvoj gasilstva skozi zgodovino in ustanavljanje prvih gasilskih organizacij
Ogenj in voda sta večna človekova spremljevalca že iz pradavnine. S tisočletji in s civiliziranostjo pa se je to soočanje človeka razširilo še na mnoga druga področja, katera je želel čim bolje izkoristiti v svoj prid, po drugi strani pa so prav ti spremljevalci povzročali tudi vrsto preglavic in nesreč in zato se jim je človek poizkušal tudi organizirano zoperstavljati. Zato se najprej ustavimo začetkom dejavnosti gasilstva skozi nekaj ključnih obdobij naše širše civilizacije in kulture ter nato tudi skozi zgodovino naše domovine! Pri nas se je to začelo v glavnem po propadanju fevdalizma. Ob tem pa nanizamo še nekaj datumov oz. letnic večjih nesreč, ki so prav tako tudi vplivale na ustanavljanje prostovoljnih gasilskih društev / čet v naših krajih.
Nekdanji stari narodi v območju rodovitnega polmeseca (Bližnjega in Daljnega vzhoda) od Asircev, Babiloncev, Egipčanov, Perzijcev, do Kitajcev, so se proti ognju borili na različne načine, ki so bili predvsem prilagojeni glede na njihove takratne možnosti in poznane iznajdbe in organizacijske rešitve. Stari Grki so zadolžili nočne čuvaje v svojih polisih. Še bolje so se vojaško organizirali v rimskem imperiju, ko so poleg poklicnih vključili tudi prostovoljne gasilce raznih cehovskih združenj. Poleg organizacije so poskrbeli tudi za izobraževanje le-teh.
Ob organizaciji gasilstva pa je prihajalo tudi do raznih uredb in izumov. V Egiptu so pri arheoloških izkopavanjih našli okoli 4000 let staro uredbo o gašenju požara, med najbolj poznanimi najstarejšimi iznajdbami pa je v Aleksandriji izpopolnjena in izdelana Heronova buča, ki so jo potem uporabljali še naslednjih 17 stoletij.
Vse to se je nato s stoletji spreminjalo, včasih bolj počasi ali je celo nekoliko zamrlo, a vendarle se je razvijalo. Po drugi strani pa je tudi res, da so razni požari in druge nesreče, in celo spori ter vojne vplivali na hitrejši razvoj.
Prva gasilska društva na Slovenskem
Če enostavno zanemarimo dogajanja na gasilskem področju v širšem evropskem in svetovnem merilu ter se osredotočimo na dogajanje na takratnem Slovenskem, je prav tako možno zaslediti organiziranje in razvoj gasilstva v nekajletnih zamikih po večjih katastrofalnih požarih. Tako je bilo npr. po velikem požaru na Dunaju leta 1276, ko je oblast ugotavljala, da ni dovolj, če pri gašenju sodelujejo samo gasilci iz lastnega »požarnega rajona«, ampak morajo pomagati pri gašenju tudi okoliške enote. Že leta 1278 je cesar Rudolf izdal prvi gasilski red.
Podobno je bilo pozneje npr. v Ljubljani leta 1524, ko je požar na Novem trgu uničil vse zgradbe. Od tedaj naprej je mestna oblast prepovedala gradnjo lesenih stavb, a prvi požarni red je bil uveden šele leta 1676.
Z uvedbo novega in do tedaj najobširnejšega požarnega reda leta 1785 in uvedbo gradbenega dovoljenja so se proti koncu 18. stoletja ponovno precej izboljšali organizacija požarnih služb ter naloge obrtnikov tako pri gradnjah kot pri gašenju požarov. Še bolj dosledni pri tem pa so bili Francozi, ki so na prehodu iz 18. v 19. stoletje pravzaprav okupirali naše kraje.
S propadom fevdalizma in z nastankom novih kapitalistov ter posledičnih večjih gradenj raznih tovarn pa je prihajalo tudi do precej primitivnih požarnovarnostnih izvedb, ki pa so večkrat močno ogrožale kar cele stanovanjske soseske. Zato so takratni župani in ostala »javna uprava« že začeli razmišljati o prvih »požarnih brambah«. K temu pa so kar precej prispevali tudi novi gradbeni in požarni redi, ki so precej podrobno določali načine gradnje in varstva pred požari. Kmalu so v začetku kar same občinske oblasti poskrbele za požarne službe, nekaj najnujnejšega orodja ter tudi za prostore, kjer so le-tega shranjevali.
18. 9. 1869 je graščak in vitez dr. Josip Savinšek ter nekaj vplivnih metliških mož ustanovilo prvo prostovoljno gasilsko društvo na Slovenskem s 27 člani, že v naslednjem letu pa je bilo ustanovljeno tudi v Ljubljani ter nato tudi v drugih večjih mestih na Slovenskem kot npr. v Laškem, na Ptuju, v Mariboru, v Celju, pa tudi nam tedaj najbližji Višnji Gori so že leta 1875 imeli precej urejeno požarno brambo, čeprav je »požarna bramba« uradno registrirala šele leta 1885.
Ustanavljanje gasilskih društev na Grosupeljskem
Kako je bilo s požarnim varstvom pred ustanovitvijo prvih gasilskih društev na območju današnje Gasilske zveze Grosuplje, ne vemo veliko. Zato si pomagamo z dogajanji v bližnji okolici, pa tudi z dogajanji v takratni monarhiji.
Avstro-ogrski cesar Franc Jožef in ministrski predsednik Tauffe sta 15. 9. 1881 objavila »Postavo o požarni policiji in požarni straži«, ki je sicer začelo veljati šele 1886 in je v 28. členu določala, da mora »v vsakem nepretrganem stoječem selišču vsaj 50 hišnih številk, ki nima še gasilske straže, župan na vso moč delati na tem, da se taka straža ustanovi …«. Kot kaže so za to odredbo izvedeli tudi v Šmarju in je verjetno tudi to dodatno vplivalo na ustanovitev gasilskega društva, čeprav so pred tem s strani občine že nabavili ročno brizgalno, v kar so jih »usmerjale« nesreče s požari in druge izkušnje v domači in okoliških vaseh.
O ustanavljanju društev lahko tudi primerjalno sklepamo po usmeritvah, ki so se kazale ob delu tedanjih občinskih upravah oz. županov, ki so bili zadolženi za nabavo tedaj dostopnega gasilskega orodja in opreme ter organizacijo požarnega varstva in tako ugotovimo, da so že vsaj desetletje pred ustanovitvijo, nekje pa tudi več, imeli nekaj gasilskega orodja in zadolžene ljudi za interveniranje. Tako so npr. na Gatini imeli že leta 1911 manjšo ročno brizgalno, desetina pa je spadala pod PGD Grosuplje, samo samostojno društvo pa so nato ustanovili takoj po požaru v Spodnjih Duplicah leta 1927.
Poleg tega obstajajo zapisi, ki navajajo, da so tedanje občine dobile od države oz. deželnih uprav nekaj podpore za svoje gasilske službe kot npr. Grosuplje za leti 1888 in 1889 skupaj 100 goldinarjev (P217 v nemščini 12. Grosslupp, 100 fl), leta 1903 pa je na dopis cesarsko-kraljevega okrajnega šolskega sveta, ki je od občine zahteval, da občina Grosuplje ustanovi enorazredno ljudsko šolo in je občina odgovorila, da namerava graditi šolo na prostoru, kjer je sedaj shramba za gasilno orodje, za gasilce pa se bo zgradila nova shramba na mestu, kjer je nekoč stal stari gasilski dom oz. je danes Mestna tržnica Grosuplje.
Večji požari in druge nesreče, ki so tudi vplivali na ustanavljanje novih gasilskih društev
Če naredimo nekoliko širši pregled večjih požarov in drugih nesreč na območju današnje Gasilske zveze Grosuplje, bomo ugotovili, da so dejansko te nesreče, ki so prizadele naše prednike, precej vplivale na kraj sam, kjer se je zgodila nesreča, ko se je kmalu po takem dogodku v kraju samem, ali v sosednjem, ali v župniji, pojavila ideja o ustanovitvi prostovoljnega gasilskega društva.
- 1881. V Šmarju je bil leta 1864 velik požar, v katerem je zgorelo 9 hiš in mnogo gospodarskih poslopij. Poleg tega je bilo kar nekaj večjih požarov tudi v okolici. Zato so se leta 1881 odločili, da ustanovijo svoje prostovoljno gasilsko društvo. Požarni rajon je ob ustanovitvi obsegal večji del današnje občine Grosuplje razen škocjanskih hribov in vzhodnega poliškega ter z Višnjo Goro povezanega žalsko-loškega dela, Luče pa so tedaj spadale pod Krko. Na drugi strani pa je šmarski požarni rajon segal vse do Lavrice.
- 1891 je zgorela streha na kopanjskem hlevu pri župnišču zaradi igre župnikovega nečaka.
- 14. 4. 1895 je bil velik potres na Kranjskem, ki je v našem prostoru podrl mnogo hiš in drugih stavb. Za primer – grad Praproče je bil podrt v osrednem delu tako, da so ga podrli in popravili samo severni in južni del, ki sta še ohranjena, vmesno vhodno avlo z dvorano na stebrih pa so potem podrli do konca.
- 22. 10. 1896 je bil velik požar na Velikem Mlačevem, ki so ga najbrž zanetili otroci. Požar se je iz skednja razširil še na štiri gospodarska poslopja sosedov.
- 1898 so v Ponovi vasi zgorele 4 hiše (Martinceva, Mijavčeva, Franceva in Gričarjeva) ter nekaj gospodarskih poslopij.
- 1899 je pogorel večji del vasi Velika Loka.
- 1901 je na Kopanju spet udarila strela v zvonik, ki je poškodovala tudi krstni kamen. V istem letu pa so bile 16. 11. 1901 tudi velike poplave na Radenskem polju, ki so poplavile nižje ležeče hiše in gospodarska poslopja v okoliških vaseh.
- 1. 11. 1912 je na Spodnjem Blatu ravno v času sv. maše izbruhnil požar, v katerem je pogorel hlev, pod in polovico kašče. Nato je bilo še istega leta 1912 »ustanovljeno« (čeprav je registrirano šele čez dve leti) Prostovoljno gasilsko društvo (Malo) Mlačevo. (Obe naselji sta tedaj spadali v skupno župnijo Žalna).
- 14. 2. 1913 je gorelo na Polici pri dveh posestnikih, kjer je v požaru pogorelo skupaj šest poslopij.
- 16. 2. 1913 je štiriletni otrok v Predolah zažgal pod, poleg tega je zgorel še svinjak.
- 1. 8. 1914 je bila v naših krajih mobilizacija, nato se je začela prva svetovna vojna.
Sama vojna je močno vplivala na stanje v gasilstvu tudi v naših krajih. Za vojaške potrebe so pobirali razne izdelke iz brona, bakra in medenine, da so jih pretopili v topove in drugo strelno orožje ter vojaško opremo. Tako so poleg cerkvenih zvonov pobrali gasilskim društvom veliko spojk, ročnikov, hidrantnih nastavkov, čelad, svetilk in celo ročnih brizgaln.
Ko se je začela prva svetovna vojna, so s Primorske pribežali begunci, ki so se naselili v okoliške kraje. V raznih dokumentih in časopisih je zapisano, da so ženske v naših krajih pletle nogavice, rokavice, šale in razne kape za vojake ter da so bile zgradbe na Stari pošti pri Grosupljem skladišča za zbiranje opreme (predvsem oblek in obutve) ter klavnica za živino, meso pa so pošiljali z vlaki v bližnja zaledja samih front.
- Leta 1917 je bila podpisana pogodba med Slovensko deželno gasilsko zvezo in Rdečim križem, in nato so gasilci prepeljali na tisoče vojnih ranjencev s fronte. Veliko moških iz gasilskih vrst pa je odšlo na frontne linije in se nikoli niso vrnili domov.
- 8. 7. 1919 ob dveh popoldne v vasi Zagradec pri Grosupljem sredi poletja, z več kot polovico s slamo kritih streh, se je vnel velik požar. »Ko je bil ječmen v kozolcih« je zaradi otroške igre z vžigalicami pogorelo 27 hiš in 58 gospodarskih poslopij – skupaj 85 zgradb. Pri gašenju so pomagali domačini in ljudje iz okoliških krajev ter gasilci iz bližnjih društev.
- Že leta 1920 je bilo nato ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Žalna (obe naselji spadajo v skupno župnijo Žalna).
- 1923, november in december. Na Radenskem polju so bile velike poplave.
- 1926. Gasilcem je oblast postavila cel kup raznih preprek (od že prej zelo nizkih podpor, do ukinitve srečelovov in tombol, oprostil taks, znižanih vozovnic na železnici, pa do uvedbe ponovnega plačevanja carin in vseh drugih dajatev.) Ker je bila uvedena tudi cenzura, so v uredništvu Gasilca opustili vsakršno kritiko oblasti.
- 1927. V Spodnjih Duplicah je bil velik požar in še istega leta se je manjša gasilska enota Gatina, ki je delovala v okviru PGD Grosuplje osamosvojila in ustanovila svoje društvo.
- 20. 4. 1929. Iskra od lokomotive je zanetila požar v vasi Gatina. Pogorelo 17 poslopij, požar pa je gasilo 10 požarnih bramb iz ožje in celo širše okolice.
- 1933. To leto so bile kar dvakrat poplave na Radenskem polju: 26. 6. 1933, ki pa so po zapisih bile najvišje, saj se je na železnih grabljah pred Zatočnimi jamami, kjer se je nabralo vejevje in pokošeno seno in je voda segala še približno 1 m višje kot leta 2010. Istega dne je tudi treščilo v kapelo v Veliki Račni. Nato so bile poplave še 23. in 24. 9. 1933.
- 31. 9. 1933. Večji požar v tovarni Motvoz in platno Grosuplje. Malo pred poldnem sta dva delavca opazila, da je švignil plamen iz poslopja tovarne motvoza in vrvi, kjer so bile delavnice za ključavničarstvo in mizarstvo kakor tudi skladišče za drva in stanovanje strojnika. Požar je nastal pri dimniku. Vnelo se je seno. Podstrešje s senom je požar uničil. Prav tako tudi strojnikovo stanovanje. Gasilci iz Grosuplja, Ponove vasi, (Malega) Mlačevega in Št. Jurija so ogenj z naporom udušili. Bila je nevarnost, da se požar razširi še na druga poslopja tovarne.
- 1939. Velike poplave v vaseh ob Radenskem polju, najprej konec maja, nato še koncem junija.
- 1941 – 1945 – Več požarov in požigov posameznih zgradb, delov in celih vasi na območju današnje Gasilske zveze Grosuplje, v glavnem pa so bili požigalci tako Italijani, Nemci kot tudi partizani.
- 1949. »V sklopu« nasilnih političnih prepričevanj vstopanja kmetov v zadruge je »nekdo« na Spodnji Slivnici podtaknil sredi poletja običajno ob sobotah ali nedeljah 7 požarov na kmetijskih gospodarskih objektih, v glavnem na kozolcih.
- 1964. Požar večjega kozolca na posestvu Boštanj. Kozolec je bil nato do kraja porušen.
- 1966. Večji požar v mizarski delavnici Splošnega gradbenega podjetja Grosuplje (lokacija nasproti sedanjega vrtca Kekec). Delavnica je bila nato porušena in zgrajena na novi lokaciji GPG-Miles (žaga in mizarska delavnica, ki pa sta zdaj tudi že porušeni).
- 1987. Človek je padel v kraško brezno na Mali Ilovi Gori pri poglabljanju izkopa za tlake v garažnem prostoru. Reševanje je trajalo tudi v nočnih urah s pomočjo jamarjev in drugih reševalcev.
- 24. 10. 1993. Velike poplave v vaseh ob Radenskem polju, v gasilskem domu Račna je bilo 15 cm vode.
Druge večje intervencije so zapisane v poglavju VEČJE INTERVENCIJE NA OBMOČJU GZ GROSUPLJE IN POMOČ IZVEN ZVEZE.
Datumi/letnice ustanovitve prostovoljnih gasilskih društev oz. čet na območju današnje Gasilske zveze Grosuplje in število članstva ob ustanovitvi
SEDEŽ DRUŠTVA – ČETE | USTANOVITEV | ŠTEVILO ČLANOV |
Šmarje – Sap | 8. 3. 1881 | 34 |
Grosuplje | 1909 | 28 |
Št. Jurij | 1902 | 40 |
Račna | 24. 4. 1911 | 34 |
(Malo) Mlačevo | 1914 | 22 |
Žalna | 7. 5. 1920 | 27 |
Škocjan | 26. 12. 1923 | 52 |
Spodnja Slivnica | 2. 11. 1924 | 30 |
Velika Loka | 7. 6. 1925 | 44 |
Polica | V jeseni 1925 | 62 |
Gatina | 12. 6. 1927 | 45 |
Luče | 1927 | 25 |
Ponova vas | 1927 | 20 |
Veliko Mlačevo | 2. 5. 1937 | 47 |
Velika Ilova Gora | 19. 3. 1938 | 32 |
Zagradec pri Grosupljem | 6. 7. 1946 | 24 |
Mala Ilova Gora | 1953 | |
Čušperk | 20. 6. 1957 |