Če naredimo nekoliko širši pregled večjih požarov in drugih nesreč na območju današnje Gasilske zveze Grosuplje, bomo ugotovili, da so dejansko te nesreče, ki so prizadele naše prednike, precej vplivale na kraj sam, kjer se je zgodila nesreča, ko se je kmalu po takem dogodku v kraju samem, ali v sosednjem, ali v župniji,  pojavila ideja o ustanovitvi prostovoljnega gasilskega društva.

• 1881. V Šmarju je bil leta 1864 velik požar, v katerem je zgorelo 9 hiš in mnogo gospodarskih poslopij. Poleg tega je bilo kar nekaj večjih požarov tudi v okolici. Zato so se leta 1881 odločili, da ustanovijo svoje prostovoljno gasilsko društvo. Požarni rajon je ob ustanovitvi obsegal večji del današnje občine Grosuplje razen škocjanskih hribov in vzhodnega poliškega ter z Višnjo Goro povezanega žalsko-loškega dela, Luče pa so tedaj spadale pod Krko. Na drugi strani pa je šmarski požarni rajon segal vse do Lavrice.
• 1891 je zgorela streha na kopanjskem hlevu pri župnišču zaradi igre župnikovega nečaka.
• 14. 4. 1895 je bil velik potres na Kranjskem, ki je v našem prostoru podrl mnogo hiš in drugih stavb. Za primer – grad Praproče je bil podrt v osrednem delu tako, da so ga podrli in popravili samo severni in južni del, ki sta še ohranjena, vmesno vhodno avlo z dvorano na stebrih pa so potem podrli do konca.
• 22. 10. 1896 je bil velik požar na Velikem Mlačevem, ki so ga najbrž zanetili otroci. Požar se je iz skednja razširil še na štiri gospodarska poslopja sosedov.
• 1898 so v Ponovi vasi zgorele 4 hiše (Martinceva, Mijavčeva, Franceva in Gričarjeva) ter nekaj gospodarskih poslopij.
• 1899 je pogorel večji del vasi Velika Loka.
• 1901 je na Kopanju spet udarila strela v zvonik, ki je poškodovala tudi krstni kamen. V istem letu pa so bile 16. 11. 1901 tudi velike poplave na Radenskem polju, ki so poplavile nižje ležeče hiše in gospodarska poslopja v okoliških vaseh.
• 1. 11. 1912 je na Spodnjem Blatu ravno v času sv. maše izbruhnil požar, v katerem je pogorel hlev, pod in polovico kašče. Nato je bilo še istega leta 1912 »ustanovljeno« (čeprav je registrirano šele čez dve leti) Prostovoljno gasilsko društvo (Malo) Mlačevo. (Obe naselji sta tedaj spadali v skupno župnijo Žalna).
• 14. 2. 1913 je gorelo na Polici pri dveh posestnikih, kjer je v požaru pogorelo skupaj šest poslopij.
• 16. 2. 1913 je štiriletni otrok v Predolah zažgal pod, poleg tega je zgorel še svinjak.
• 1. 8. 1914 je bila v naših krajih mobilizacija, nato se je začela prva svetovna vojna.

Sama vojna je močno vplivala na stanje v gasilstvu tudi v naših krajih. Za vojaške potrebe so pobirali razne izdelke iz brona, bakra in medenine, da so jih pretopili v topove in drugo strelno orožje ter vojaško opremo. Tako so poleg cerkvenih zvonov pobrali gasilskim društvom veliko spojk, ročnikov, hidrantnih nastavkov, čelad, svetilk in celo ročnih brizgaln.

Ko se je začela prva svetovna vojna, so s Primorske pribežali begunci, ki so se naselili v okoliške kraje. V raznih dokumentih in časopisih je zapisano, da so ženske v naših krajih pletle nogavice, rokavice, šale in razne kape za vojake ter da so bile zgradbe na Stari pošti pri Grosupljem skladišča za zbiranje opreme (predvsem oblek in obutve) ter klavnica za živino, meso pa so pošiljali z vlaki v bližnja zaledja samih front.

• Leta 1917 je bila podpisana pogodba med Slovensko deželno gasilsko zvezo in Rdečim križem, in nato so gasilci prepeljali na tisoče vojnih ranjencev s fronte. Veliko moških iz gasilskih vrst pa je odšlo na frontne linije in se nikoli niso vrnili domov.
• 8. 7. 1919 ob dveh popoldne v vasi Zagradec pri Grosupljem sredi poletja, z več kot polovico s slamo kritih streh, se je vnel velik požar. »Ko je bil ječmen v kozolcih« je zaradi otroške igre z vžigalicami pogorelo 27 hiš in 58 gospodarskih poslopij – skupaj 85 zgradb. Pri gašenju so pomagali domačini in ljudje iz okoliških krajev ter gasilci iz bližnjih društev.
• Že leta 1920 je bilo nato ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Žalna (obe naselji spadajo v skupno župnijo Žalna).
• 1923, november in december. Na Radenskem polju so bile velike poplave.
• 1926. Gasilcem je oblast postavila cel kup raznih preprek (od že prej zelo nizkih podpor, do ukinitve srečelovov in tombol, oprostil taks, znižanih vozovnic na železnici, pa do uvedbe ponovnega plačevanja carin in vseh drugih dajatev.)  Ker je bila uvedena tudi cenzura, so v uredništvu Gasilca opustili vsakršno kritiko oblasti.
• 1927. V Spodnjih Duplicah je bil velik požar in še istega leta se je manjša gasilska enota Gatina, ki je delovala v okviru PGD Grosuplje osamosvojila in ustanovila svoje društvo.
• 20. 4. 1929. Iskra od lokomotive je zanetila požar v vasi Gatina. Pogorelo 17 poslopij, požar pa je gasilo 10 požarnih bramb iz ožje in celo širše okolice.
• 1933. To leto so bile kar dvakrat poplave na Radenskem polju:  26. 6. 1933, ki pa so po zapisih bile najvišje, saj se je na železnih grabljah pred Zatočnimi jamami, kjer se je nabralo vejevje in pokošeno seno in je voda segala še približno 1 m višje kot leta 2010. Istega dne je tudi treščilo v kapelo v Veliki Račni. Nato so bile poplave še 23. in 24. 9. 1933.
• 31. 9. 1933. Večji požar v tovarni Motvoz in platno Grosuplje. Malo pred poldnem sta dva delavca opazila, da je švignil plamen iz poslopja tovarne motvoza in vrvi, kjer so bile delavnice za ključavničarstvo in mizarstvo kakor tudi skladišče za drva in stanovanje strojnika. Požar je nastal pri dimniku. Vnelo se je seno. Podstrešje s senom je požar uničil. Prav tako tudi strojnikovo stanovanje. Gasilci iz Grosuplja, Ponove vasi, (Malega) Mlačevega in Št. Jurija so ogenj z naporom udušili. Bila je nevarnost, da se požar razširi še na druga poslopja tovarne.
• 1939. Velike poplave v vaseh ob Radenskem polju, najprej konec maja, nato še koncem junija.
• 1941 – 1945 – Več požarov in požigov posameznih zgradb, delov in celih vasi na območju današnje Gasilske zveze Grosuplje, v glavnem pa so bili požigalci tako Italijani, Nemci kot tudi partizani.
• 1949. »V sklopu« nasilnih političnih prepričevanj vstopanja kmetov v zadruge je »nekdo« na Spodnji Slivnici podtaknil sredi poletja običajno ob sobotah ali nedeljah 7 požarov na kmetijskih gospodarskih objektih, v glavnem na kozolcih.
• 1964. Požar večjega kozolca na posestvu Boštanj. Kozolec je bil nato do kraja porušen.
• 1966. Večji požar v mizarski delavnici Splošnega gradbenega podjetja Grosuplje (lokacija nasproti sedanjega vrtca Kekec). Delavnica je bila nato porušena in zgrajena na novi lokaciji GPG-Miles (žaga in mizarska delavnica, ki pa sta zdaj tudi že porušeni).
• 1987. Človek je padel v kraško brezno na Mali Ilovi Gori pri poglabljanju izkopa za tlake v garažnem prostoru. Reševanje je trajalo tudi v nočnih urah s pomočjo jamarjev in drugih reševalcev.
• 24. 10. 1993. Velike poplave v vaseh ob Radenskem polju, v gasilskem domu Račna je bilo 15 cm vode.

Druge večje intervencije so zapisane v poglavju VEČJE INTERVENCIJE NA OBMOČJU GZ GROSUPLJE IN POMOČ IZVEN ZVEZE.