Gasilci v prostovoljnih gasilskih društvih so kmalu ugotovili tudi, da bi pri večjih požarih in drugih nesrečah lažje intervenirali, če bi se povezali med seboj. Tudi s tem namenom so se nato srečevali tako tudi srečavali na raznih skupnih vajah in izobraževanjih, pa nenazadnje tudi ob pomembnejših obletnicah in praznovanjih svojih večjih uspehov.

1881 je bila na Francoskem ustanovljena prva gasilska zveza.

6. 5. 1888 je Franc Doberlet ustanovil Deželno zvezo gasilskih društev na Kranjskem, v katero se je od 46 društev vključilo 26. Še istega leta je nekoliko spremenila ime v Slovensko deželno zvezo gasilskih društev na Kranjskem in je tudi začela izdajati strokovno glasilo Gasilec.

1897 je bil v Grosupljem večji sestanek načelnikov prostovoljnih gasilskih društev od Bizovika, Iga, pa večine društev ob železnici in v dolini reke Krke vse do Novega mesta. Glavna tema sestanka so bila pravila za delovanje gasilskih društev, ki so precej pripomogla tudi k izboljšanju in poenotenju dela v društvih.

1900 je bilo v Slovensko deželno gasilsko zvezo včlanjenih že 120 gasilskih društev, posamezna društva pa so bila včlanjena v gasilke župe na vmesni ravni.

1906 je Zveza prostovoljnih gasilskih društev štela 129 društev, 29 pa jih še ni bilo vključenih.

1911 je Zveza štela 180 gasilnih društev, v njih pa je bilo vključenih že čez 6.000 članov.

1912 – Zveza šteje 186 društev, a se je zaradi političnih razmer ter odtegljajem več kot tretjini društvom osnovne finančne pomoči razcepila na dve zvezi. V večji je ostalo 130 gasilskih društev, ki jo je še vedno vodil Franc Doberlet, ostalih 56 pa je vodil Anton Belec. Ker pa so se pri tem društva v nekaterih gasilskih župah različno opredelila za svoje krovno gasilsko zvezo, je prišlo tudi do sprememb teritorijev posameznih žup ter organizacijo zvez na okrajni ravni.

1913 – PGD Grosuplje je teritorialno tedaj spadalo pod »staro« gasilsko župo Studenec – Ig, ki pa se je v tem letu razdelila. Kriza v družbi se je razširila tudi med gasilstvo. Zato npr. 7. 11. 1913 nekatera društva na grosupeljskem niso bila vključena v novonastalo Ižansko župo. V njo so npr. vpisana samo PGD Št. Jurij, Šmarje in Račna, Grosuplje pa ni vpisano. Tega leta je PGD Grosuplje že zgradilo svoj prvi gasilski dom.

1914 – Do 1. svetovne vojne je bilo na Slovenskem že 378 društev v 8 gasilskih zvezah, kar kaže na nagel razvoj gasilske organizacije, ki se je globoko zasidrala ne le v mestih, ampak tudi na podeželju.

1915 – PGD Malo Mlačevo je že zgradilo svoj gasilski dom (na privatnem zemljišču).

1918 – Tik pred koncem vojne je Fran Barle dal pobudo, da se obnovijo gasilska društva ter da se ustanovi osrednja gasilska zveza za celo državo. Ta naj bi se delila na več skupin, ki bi se imenovale po glavnih mestih.

29. 10.1918 se je zaključila 1. svetovna vojna, nato je 1. 12. 1918 nastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem so bile ukinjene tudi deželne gasilske zveze. Zato so začeli s pripravami na organizacijo nove slovenske gasilske zveze. V Gasilcu piše, da se Slovenska deželna gasilska zveza prostovoljnih gasilskih društev in Kranjska deželna gasilska zveza združijo v eno gasilsko zvezo, že 15. 12. 1918 pa je bilo v Ljubljani posvetovanje o združitvi gasilstva v Sloveniji. Tako je bilo skupaj na slovenskem ozemlju 240 gasilskih društev z nekaj nad 8.000 člani.

1920 – V Ižansko gasilsko župo so do tedaj spadala poleg tedanjih društev iz naših krajev – Račna, Št. Jurij in Šmarje (brez Grosupljega in Malega Mlačevega) vključena še Iška Loka, Iška vas, Pijava Gorica, Preserje, Studenec-Ig, Škofljica, Tomišelj in Vrbljene. A že 22. 5. 1920 je na občnem zboru na Igu prišlo do ustanovitve nove Grosupeljske gasilske župe, ki je spadala pod Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana. Pri tem naj opozorimo, da v naslovu zapisana »jugoslovanska« ni pomenilo, da je bila to skupna vsedržavna jugoslovanska gasilska zveza, temveč so tedaj s tem poimenovanjem samo nekoliko želeli poudariti pripadnost novi državi.

V tem letu je bilo v Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana na slovenskem ozemlju organiziranih že 22 gasilskih žup s 306 društvi, v katerih je bilo nekaj manj kot 10.000 članov.

V Grosupeljsko gasilsko župo so bila nato iz Ižanske vključena Škofljica, Šmarje, (Malo) Mlačevo, Št. Jurij, Grosuplje in Račna, iz litijske gasilske zveze pa so vključili Višnjo Goro in Žalno.

9. 10. 1921 so se prvič zbrala društva novoustanovljene Gasilske župe Grosupeljske na občnemu zboru.

9. 4. 1922 so blagoslovili nov gasilski dom v Št. Juriju. Tudi drugod, kjer še nimajo primernih gasilskih domov, že pridno zidajo (v Račni in v Žalni).

1923 – Grosupeljska gasilska župa je imela veliko gasilsko vajo v Veliki Račni, kjer so sodelovala društva Škofljica, Šmarje, Grosuplje, Št. Jurij, (Malo) Mlačevo, Žalna, Višnja Gora, Račna in Krka. Vaja je dobro uspela.

26. 12. 1923 je bilo ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Škocjan in že dva dni po ustanovitvi je bilo vključeno v Grosupeljsko gasilsko župo.

1924 – Za delovanje društev je oblast zahtevala tudi precej natančno administracijo: vložni zapisnik, zapisnike sej in zborovanj, blagajniško knjigo, inventarni izkaz, pet različnih izkazov članstva, zapisnike nastopov, vaj, seznam požarov, dnevnik, člansko sprejemnico, člansko izkaznico, izkaznico za polovični popust za vožnjo z železnico, pooblastilo za društvenega odposlanca, pooblastilo za župnega odposlanca in društveno razvidnico.

28. 9. 1924 je Gasilska župa Grosupeljska imela svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov župni odbor. Za načelnika je bil izvoljen Leopold Hude, za podnačelnika Jakob Štrubelj, za tajnika in blagajnika tov. Fran Leban. Prejšnji načelnik Jaka Perovšek se je zaradi preobilnega dela načelništvu odpovedal.

28. 11. 1924 je bilo ustanovljeno PGD Spodnja Slivnica je bilo razvrščeno v Grosupeljsko gasilsko župo.

1925 – Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana, ki je pokrivala celotno takratno slovensko ozemlje, je štela 457 društev, 31 žup in 15.000 članov.

Grosupeljska gasilska župa se je močno razširila, saj je zajemala Škofljico, Šmarje, Št. Jurij, Škocjan, Grosuplje, (Malo) Mlačevo, Račno, Polico, Višnjo Goro, Muljavo in Krko. Zato je tega leta naredila kar tri vaje: 29. 6. 1925 na Muljavi, 5. 7. 1925 na (Malem) Mlačevem – Boštanju in 30. 8. 1925 na Škofljici.

V Račni in v Žalni so dogradili gasilska domova.

29. 12. 1925 je imela Grosupeljska gasilska župna svoj redni občni zbor, na katerem je bilo vključeno tudi v jeseni na novo ustanovljeno PGD Polica, iz Grosupeljske gasilske župe pa sta se v novoustanovljeno Gasilsko župo Krka prepisali Višnja Gora in Muljava.

1927 – Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana je štela že 36 žup, nad 580 gasilskih društev in nad 20.000 članov.

12. 6. 1927 je bilo ustanovljeno PGD Gatina in v približno v istem času tudi PGD Luče, saj sta bili obe kmalu za tem vključeni v Grosupeljsko gasilsko župo, že 16. 7. 1927 pa tudi v Jugoslovansko zvezo gasilskih društev Ljubljana.

12. 4. 1928 je Gasilska župa Grosupeljska imela v Grosupljem svojo redno letno skupščino. Skupščino je otvoril župni podnačelnik tov. Jakob Štrubelj ugotovivši sklepčnost in pozdravljajoč vse odposlance, katerih je bilo 38, zlasti pa starosto JGZ tov. Barleta, ki se je odzval župnemu vabilu. Vodstvo skupščine je na predlog župnega podnačelnika in na soglasno željo vseh zborovalcev prevzel tov. Barle.

Po poročilu župnih funkcionarjev, ki so bili odboru sprejeti, je bil izvoljen nov župni odbor, in sicer: za župnega načelnika tov. Alojzij Žitnik iz Grosuplja (na mesto umrlega tov. Hudeta), za župnega podnačelnika tov. Fran Gliha iz Šmarja, za tajnika in blagajnika tov. Fran Muzar iz Šmarja, za namestnika tov. Jakob Štrubelj iz Grosuplja, za prisednika tov. Jos Dremelj iz Št. Jurija; za odbornika pa Ivan Oven iz Žalne in Anton Mehle iz Račne.

Po izvolitvi odbora so bili izvoljeni še trije odborniški namestniki, trije računski pregledovalci, odposlanci na skupščino JGZ in na zvezni tečaj. Pod točko razno so obravnavali: zlet v Prago, dr. Andrejkovo »Društveno pravo v Sloveniji« in ‘Samopomoč’.

26. 5. 1928 so v Ljubljani z visokimi gasilskimi častmi pokopali starosto Frana Barleta. Nasledil ga je Josip Turk.

Na Polici so dogradili gasilski dom.

1930 – Grosupeljska gasilska župa je združevala 16 društev, na Spodnji Slivnici pa so dogradili gasilski dom.

1931 – V Grosupeljsko gasilsko župo je še vedno vključenih 16 društev (v oklepaju je navedeno aktualno stanje članov v posameznih društvih):  PGD Gatina (45 članov), Grosuplje (41), Kriška vas (20), Lipoglav (39), Luče (25), (Malo) Mlačevo (31), Polica (46), Ponova vas (20), Račna (33), Spodnja Slivnica (30), Št. Jurij (53), Škocjan (50), Škofljica (39), Šmarje – Sap (63), Velika Loka (42) in Žalna (31).

Tudi leta 1932 je Grosupeljska gasilska župa organizirala 3 vaje: 5. 6. 1932 v Veliki Loki, 12. 6. 1032 v Šmarju in  29. 6. 1932 v Št. Juriju, PGD Luče in Velika Loka pa sta dogradili gasilski dom.

15. 7.1933 je kralj Aleksander podpisal nov Zakon o organizaciji gasilstva, ki je ukinil gasilska društva. Namesto njih je dovoljeval le gasilske čete. Ukinjena je bila tudi samostojnost gasilskih organizacij. Upravo Jugoslovanske gasilske zveze so 10. 12. 1933 preimenovali v Gasilsko zajednico Dravske banovine, vodstvo pa je imenoval minister za telesno vzgojo naroda. Izvolitev osrednjega in nadzornega odbora gasilskih zajednic je potrjevala Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Izvolitev župnih uprav je potrjevala novoizvoljena in potrjena uprava zajednice, izvoljeni upravni in nadzorni odbor gasilskih čet pa uprava gasilske župe.

1934 – Sledila je likvidacija Grosupeljske gasilske čete. Nekaj PGČ iz današnje GZ Grosuplje se je vključilo v Župo Ljubljana – okolica, načelnik Ivan Grad, podstarešina Franc Gliha iz Šmarja. Iz območja današnje Gasilske zveze Grosuplje so bila vključena Gatina, Grosuplje, (Malo) Mlačevo, Ponova vas, Račna, Spodnja Slivnica, Škocjan pri Turjaku, Šmarje in Št. Jurij. Polica je bila vključena pod Litijsko gasilsko župo, Žalna in Velika Loka (v gasilskem koledarju) nista navedeni, čeprav sta bili verjetno vključeni prav tako v Litijsko gasilsko župo.

6. 8. 1936 – Šmarje: Okrožne vaje gasilske župe sreza Ljubljana okolica, poročilo odbornika tov. Franceta Glihe:

Vaj se je udeležilo 13 gasilskih čet z vso opremo, ki so jo uporabljali pri požaru, in sicer prostovoljne gasilske  čete: Šmarje, Škofljica, Št. Jurij, Račna, Grosuplje, Mlačevo, Škocjan pri Turjaku, Orle, Spodnja Slivnica, Lipoglav, Gatina, Ponova vas in Lavrica z 211 člani, 7 motornimi in 9 ročnimi brizgalnami ter z 2240 m cevi.

Prostovoljne gasilske čete Luče, Polica, Velika Loka in Žalna so bile (ponovno, a le eno leto) vključene v Litijsko gasilsko župo, ki jo je (še vedno) vodil Fran Lajevic.

1937 je na Slovenskem kljub krizi organiziranih že 942 gasilskih čet z nad 30.000 člani. Stanje članstva »grosupeljskih« društev v Gasilski župi Ljubljana okolica pa je sledeče: PGČ Gatina (32), Grosuplje (39), Luče (25), (Malo) Mlačevo (32), Polica (42), Ponova vas (30), Račna (55), Spodnja Slivnica (31), Škocjan (36), Šmarje-Sap (50), Št. Jurij (43), Velika Loka (36), Veliko Mlačevo (v ustanavljanju) in Žalna (33).

V PGD Gatina so zgradili gasilski dom.

1938 – Število članstva je v letih takoj po oktroirani ustavi zanihalo navzdol, a je bilo nato tik pred 2. svetovno vojno na Slovenskem že 950 društev z nad 31.000 člani. Gasilska župa Ljubljana okolica: PGČ Gatina (24), Grosuplje (40), Luče (41), (Malo) Mlačevo (35), Polica (42), Ponova vas (34), Račna (47), Spodnja Slivnica (33), Škocjan (22), Šmarje-Sap (34), Št. Jurij (34), Velika Loka (41), Veliko Mlačevo (47) in Žalna (34). Skupaj pa je v tej župi bilo 83 društev in 2.813 vseh članov. Njen starešina je Jože Rupnik (Št. Vid nad Ljubljano), tajnik pa Janko Dolničar.

19. 3. 1938 je bila ustanovljena PGČ Velika Ilova Gora, a še ni bila vključena v gasilsko župo.

PGČ Polica (41) je spada pod Gasilsko župo Litija: starešina Josip Dolinar, tajnik Franc Zapušek. Vsa Litijska gasilska župa je v tem letu imela le 13 požarov.

1939 – Razmere se za začetkom vojne vedno bolj zaostrujejo in zapletajo tudi pri delu gasilskih organizacij. Zato se vedno bolj »vojna kaže« tudi pri delu gasilcev, saj so npr. v Šmarju že organizirali župno vajo, ki so jo poimenovali »Obramba«. Scenarij vaje: Zgodil se je letalski napad in je letalo pomotoma zašlo v drugo smer. V vaji je sodelovalo 305 gasilcev in gasilk z 11 motornimi in 6 ročnimi brizgalnami.

1941 – Pregled števila članov na »naših« PGČ-jih tik pred 2. svetovno vojno v Gasilski župni Ljubljana okolica: PGČ Gatina (31), Grosuplje (47), Luče (49), (Malo) Mlačevo (32), Polica (46), Ponova vas (33), Račna (61), Spodnja Slivnica (63), Škocjan (35), Šmarje-Sap (53), Št. Jurij (44), Velika Ilova Gora (32), Velika Loka (40), Veliko Mlačevo (38) in Žalna (36).

1. 11. 1941 – Italijanski okupator je izdal okrožnico o razpustitvi gasilstva, vse dolžnosti čete vključno z blagajniškimi posli pa je moral prevzeti poveljnik čete, ki je bil podrejen italijanskemu uradniku v Ljubljani.

Po 8. 9. 1943, ko je Italija kapitulirala, so Nemci obnovili gasilske čete in jih vključili v protiletalsko obrambo. Stanje pa se je že do tedaj močno poslabšalo tako v opremi kot v članstvu. Med vojno je bilo poleg uporabe gasilskih domov v vojaške ali celo živinske namene tudi veliko uničene gasilske opreme. Tako so npr. gasilski dom na Polici požgali partizani.